Črevesno - možganska os

ČREVESNO – MOŽGANSKA OS

Mikrobiom in povezava med prebavili in možgani sta v zadnjem desetletju postala pomembno področje raziskav, saj so znanstveniki začeli razumeti, kako močno vplivajo mikroorganizmi v našem telesu na zdravje in dobro počutje.

Mikrobiom je skupek vseh mikroorganizmov, ki živijo na in v našem telesu, vključno z bakterijami, virusi, glivami in protozoji. Najbolj preučevan del mikrobioma je črevesni mikrobiom, ki vsebuje bilijone mikroorganizmov, predvsem bakterij. Te mikroorganizmi so bistveni za številne fiziološke procese, vključno s prebavo hrane, sintezo vitaminov, uravnavanjem imunskega sistema in zaščito pred patogeni.

Mikrobiom lahko vpliva na možgane na več načinov:

1. Nevrotransmitorji: Nekatere črevesne bakterije lahko proizvajajo nevrotransmitorje ali njihove predhodnike, ki vplivajo na razpoloženje in kognitivne funkcije. Na primer, približno 90% serotonina, hormona sreče, se proizvaja v črevesju.

2. Imunski sistem: Mikrobiom uravnava imunski sistem, kar vpliva na vnetje v telesu in možganih. Kronično vnetje je povezano z različnimi nevrološkimi boleznimi, vključno z depresijo in Alzheimerjevo boleznijo.

3. Presnovni produkti: Bakterije v črevesju proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline, kot je butirat, ki imajo nevroprotektivne lastnosti in vplivajo na delovanje možganov.

Dr. Ruairi Robertson je ugleden raziskovalec na področju mikrobioma, črevesno-možganske osi in vpliva mikrobioma na zdravje in bolezni. Njegove raziskave so prispevale pomembne vpoglede v povezavo med mikrobiomom in različnimi fiziološkimi ter psihološkimi procesi.

 Povezava med mikrobiomom in nevrološkimi boleznimi

Dr. Robertson je preučeval, kako mikrobiom vpliva na nevrološke bolezni, kot so depresija, anksioznost in avtizem. Ugotovil je, da spremembe v črevesnem mikrobiomu vplivajo na delovanje možganov in vedenje, kar odpira možnosti za nove terapevtske pristope pri zdravljenju teh bolezni.

Vloga mikrobioma v imunskem sistemu

Ena izmed ključnih ugotovitev dr. Robertsona je, kako mikrobiom vpliva na imunski sistem. Raziskave kažejo, da mikrobiom uravnava imunski odziv in vpliva na vnetje v telesu. To je pomembno, saj kronično vnetje igra vlogo pri številnih boleznih

Mikrobiom in prehrana

Dr. Robertson je prav tako ugotavljal, kako prehrana vpliva na mikrobiom in posledično na zdravje možganov. Njegove študije kažejo, da prehrana bogata z vlakninami in fermentirano hrano podpira zdrav mikrobiom, kar lahko pozitivno vpliva na duševno zdravje in zmanjša tveganje za razvoj nevroloških bolezni.

Mikrobiom in otroški razvoj

Dr. Robertson je raziskoval tudi vpliv mikrobioma na razvoj otrok, še posebej na razvoj možganov in imunski sistem. Ugotovil je, da je zgodnje izpostavljanje različnim mikroorganizmom ključnega pomena za razvoj zdravega mikrobioma, kar lahko vpliva na dolgoročno zdravje in zmanjšuje tveganje za razvoj alergij, avtoimunskih bolezni in nevroloških motenj.

Terapije z mikrobiomom

V svojih raziskavah je dr. Robertson preučil terapevtske možnosti, kot so presaditev fekalnega mikrobioma (FMT) in uporaba probiotikov. Te terapije imajo potencial za obnovo zdravega mikrobioma pri ljudeh z dysbiosisom in lahko izboljšajo simptome nevroloških in prebavnih bolezni.

Nadaljnje raziskave na tem področju bodo verjetno še dodatno osvetlile kompleksne interakcije med mikrobiomom, možgani in imunskim sistemom ter razvijale nove terapevtske pristope za zdravljenje številnih bolezni.