Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, kar pomeni, da izloča hormone v kri, od koder prehajajo v telesna tkiva. Ima obliko metuljčka in se nahaja na sprednji strani vratu, pod največjim hrustancem grla, ščitastim hrustancem. Izloča hormona tiroksin in trijodtironin, ki nadzirata hitrost metabolizma (presnove). Zgodi se, da ščitnica izloča premalo ali redkeje, preveč hormonov in s tem povzroči upočasnitev metabolizma ali njegovo pretirano aktivnost.
Hitro, nerazložljivo pridobivanje ali izguba teže je eden izmed pogostih simptomov motnje delovanja ščitnice. Če je ščitnica premalo aktivna in izloča premalo hormonov, pridobivamo težo. To stanje imenujemo hipotiroidizem. Nasprotno preveč aktivna ščitnica (hipertiroidizem) povzroči nepričakovano izgubo teže.
Povečan apetit in hkrati izguba teže
Ščitnični hormoni vplivajo na hitrost bitja srca. Ljudje z zmanjšano aktivnostjo ščitnice opazijo, da njihovo srce bije počasneje, kot običajno. Zmanjšana aktivnost ščitnice na obtočila vpliva tudi tako, da zmanjša elastičnost žil in s tem poviša krvni tlak. Zvišana aktivnost ščitnice povzroči hitro bitje srca in občutke da nam »srce razbija«, lahko pa povzroči tudi nenormalne srčne ritme. Tudi premajhno izločanje ščitničnega hormona lahko ima za posledico povišan krvni tlak.
Nenormalni srčni ritmi
Premajhno ali preveliko izločanje ščitničnih hormonov občutno vpliva na razpoloženje in življenjsko energijo. Posledica premajhnega izločanja ščitnice je stalna utrujenost, nezainteresiranost, nemotiviranost, žalost, depresija. Preveliko izločanje ščitničnih hormonov pa povzroči čustveno neravnovesje, razdražljivost, nemir, težave s spanjem, pa tudi povečan apetit.
Spremembe razpoloženja
Spremembe v izločanju ščitničnih hormonov vplivajo na menstrualni cikel. Simptomi so podobni kot pri menopavzi: izostanek menstruacije, zmanjšan libido, povečana razdražljivost, pozabljivost, depresivni občutki, nenavadno spreminjanje telesne teže, utrujenost in izpadanje las. Na podlagi krvnih testov ugotovimo, ali so težave povezane z menopavzo ali ščitničnimi hormoni. Lahko gre za kombinacijo obojega, ker je delovanje ščitnice direktno in indirektno odvisno tudi od estrogena in je ob prehodu v menopavzo (ali med puberteto) pogostejši pojav motnje v delovanju ščitnice.
Ščitnični hormoni vplivajo na lase, kožo in nohte. Izguba las je lahko posledica prevelikega ali premajhnega izločanja ščitničnih hormonov. Suha koža in lomljivi nohti, pa se pojavijo pri zmanjšanem izločanju hormonov.
Izguba las
Hormoni ščitnice imajo vpliv na termoregulacijo. Ljudi z zmanjšanim izločanjem teh hormonov rado zebe, tistim s povečanim izločanjem pa je vroče in se veliko potijo.
Ščitnični hormoni vplivajo na prebavo. Prenizek nivo hormonov povzroča zaprtje, previsok pa diarejo.
Oteklina na vratu je lahko znak, da nekaj ni v redu s ščitnico. Povečanje ščitnce imenujemo golša. Najpogostejši vzrok golše je pomanjkanje joda v hrani. Ob pomanjkanju joda pride do izločanja rastnih dejavnikov, ki povzročijo rast celic v ščitnici in posledično njeno povečanje. Tudi pri dovolj velikem vnosu joda v telo, se lahko pojavi golša. Lahko je posledica dednih motenj v tvorbi in presnovi ščitničnih hormonov, Gravesove bolezni, prisotnosti določenih zdravil v hrani, zvečane tvorbe hormona, ki spodbuja izločanje ščitničnih hormonov, tumorja ščitnice … Izločanje hormonov je pri golši lahko normalno, povečano ali zmanjšano. Simptomi, ki se lahko pojavijo pri večji golši so težko dihanje, občutek tujka v grlu, hripavost, kašelj, težave s požiranjem, oteklina na spodnjem delu vratu.
Golša
Če obstaja sum na nenormalno delovanje ščitnice, je potrebno opraviti krvne teste, s katerimi določijo vrednosti hormona TSH, ki regulira delovanje ščitnice in ščitničnih hormonov.
Priporočljivo je, da krvne teste prinesete s seboj na ultrazvočno preiskavo ščitnice. Z ultrazvokom dobimo podatke o velikosti, zgradbi in prekrvljenosti te žleze, zaznamo razne tvorbe in ciste ter ocenimo njihovo pomembnost. Z ultrazvokom lahko posumimo na vnetje ščitnice.
